Loading...

Izdajanje računov v tujem jeziku (angleščini, nemščini, italijanščini…)

Podjetja se v okviru svojega mednarodnega poslovanja pogosto sprašujejo, ali je izdajanje računov zgolj v tujem jeziku skladno z veljavno zakonodajo.

V dobi porasta internetne prodaje in poslovanja v oblakih, se omejevanje poslovanja na matični jezik zdi kot odvečna birokratizacija. Večina podjetij, ki posluje mednarodno račune izdaja zgolj v tujem jeziku (običajno v angleščini), kar inšpektorji običajno ne sankcionirajo.

Izdajanje računov v tujem jeziku z davčnega vidika

Z vidika davčne zakonodaje namreč ni potrebno, da je račun izdan v slovenskem jeziku. Izdan račun tuji pravni osebi, ali tuji fizični osebi, je lahko izdan zgolj v tujem jeziku. Lahko pa davčni organ v skladu z 32. členom ZDavP-2 v primeru dvoma glede vsebine izdanega računa, zahteva njegov prevod. Če zavezanec prevoda ne predloži v roku, ga na stroške zavezanca naroči davčni organ.

Izdajanje računov v tujem jeziku z vidika druge zakonodaje

Poleg davčnih predpisov, pa rabo slovenščine pri poslovanju urejata predvsem še Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS) in Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot). ZJRS v 14. členu določa, da morajo vse pravne osebe zasebnega prava in fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost, poslovati s strankami na območju Republike Slovenije v slovenščini. Kadar je njihovo poslovanje namenjeno tudi tujcem, se poleg slovenščine lahko uporablja tudi tuji jezik. Podjetja morajo torej izdane račune vedno izdati tudi v slovenščini. Ne glede na to ali gre za poslovanje na območju Republike Slovenije ali mednarodno poslovanje.

Kaj pa globe v primeru kršitev?

ZJRS za kršitev določb 14. člena tega zakona predvideva globo v višini od 3.000 do 40.000 eurov za pravno osebo samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost (od 1.200 do 4.000 evrov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika), če pri izvajanju svoje registrirane dejavnosti na območju Republike Slovenije ne posluje s slovenskimi strankami v slovenščini ali če pri notranjem poslovanju fizičnih in pravnih oseb ne zagotavlja predpisane rabe slovenščine v skladu s 16. členom tega zakona. ZJRS se torej pri globi omejuje zgolj na poslovanje na območju Republike Slovenije s slovenskimi strankami, vendar pa Inšpektorata Republike Slovenije za kulturo in medije v praksi pojasnjuje pri izdajanju računov poleg tujega jezik obvezno uporabo slovenščine.

Kaj pa praksa?

V praksi sakncioniranja poslovnih subjektov v primeru izdajanja računov pri mednarodnem poslovanju zgolj v tujem jeziku praktično ni. Enako velja tudi za zahteve po prevodu s strani davčnega organa. Podjetja in podjetniki pa se različno obnašajo pri mednarodnem poslovanju. Eni hranijo izdane račune v slovenskem in tujem jeziku, večina pa jih hrani izdane račune zgolj v tujem jeziku. Na odločitev precej vpliva tudi funkcionalnost informacijskega sistema, ki ga uporabljajo. Vsekakor pa je priporočljivo, da pri poslovanju glede na obstoječo zakonodajo uporabljajo slovenski jezik, v kolikor je to mogoče.

2017-05-15T07:48:43+00:00 06.02.2017|Razno|