Loading...

Fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in so v odvisnem razmerju

Nedavno je Finančna Uprava Republike Slovenije  (v nadaljevanju: FURS) objavila stališče, glede pravne in davčne obravnave fizičnih oseb, ki imajo registrirano dejavnost, delo pa opravljajo v odvisnem razmerju z delodajalcem.

FURS v svojem pojasnilu navaja, da pravno formalna ureditev razmerja, v katerem fizična oseba za delodajalca opravlja delo v statusu samostojnega podjetnika (v nadaljevanju: s.p.), če gre v njunem razmerju dejansko za odvisno pogodbeno razmerje, ni zakonita. Delodajalec mora skleniti pogodbo o zaposlitvi s fizično osebo, ki delo zanj opravlja v razmerju, ki ima elemente delovnega razmerja.

Ob tem se postavlja vprašanje, kdaj ima poslovno razmerje elemente delovnega razmerja. Gre bolj ko ne za presojo posameznih primerov, bistveno pa je, da delavec opravlja delo v razmerju podrejenosti do delodajalca, kot del delovnega procesa, ki ga organizira delodajalec, ki tudi nosi odgovornost za uspeh podjetja. V splošnem gre pri delovnem razmerju za razmerje med delavcem in delodajalcem, ki je prostovoljno, delavec se vključi v organiziran delovni proces delodajalca, delo opravlja za plačilo, osebno, nepretrgano in po navodilih ter pod nadzorom delodajalca (4. člen Zakona o delovnih razmerjih – ZDR-1). To pomeni, da vsebuje elemente kot so:

  • dlje časa trajajoče delo, neopredeljeno z roki izpolnitve,
  • vzpostavitev podrejenosti med delavcem in delodajalcem (izvajalec dobiva delo in navodila le od enega naročnika),
  • izvajanje del in nalog je vezano na določeno osebo, ki mora delo opraviti osebno,
  • delavec je vključen v točno določen delovni proces, običajno na sedežu delodajalca in v delovnem času, ki velja za ostale delavce (8 ur),
  • delavec uporablja delovno opremo in ostala delovna sredstva podjetja

FURS navaja, da so v praksi so vedno bolj pogosti primeri, ko fizične osebe registrirajo status s.p., čeprav bodo kontinuirano opravljale dela po pogodbi le za eno podjetje oziroma drug poslovni subjekt. Delo se v tej primerih opravlja v delovnih prostorih podjetja, v delovnem času, ki velja za ostale zaposlene, 8 ur dnevno, pri tem s.p. uporablja delovno opremo in ostala delovna sredstva podjetja (npr. delovne pripomočke, potrošni material, računalnik, službeni avto itd.), ob tem pa za uporabo teh sredstev ne plačuje najemnine. Poleg tega delo opravlja po navodilih in pod nadzorom odgovorne osebe podjetja, ki mu omogoča delo pri svojih strankah. S.p. v teh primerih praviloma tudi ne sme opravljati iste dejavnosti, s katero se ukvarja podjetje za svoj račun, niti za račun katere druge pravne ali fizične osebe, ampak le za račun in v imenu podjetja (konkurenčna prepoved). Storitve mora opravljati sam in ponujati strankam po ceniku podjetja, odsotnost z dela pa mora usklajevati z vodstvom podjetja. Plačilo je dogovorjeno po učinku na podlagi izstavljenega računa enkrat mesečno. Podjetje s.p.-ju izplačuje dohodek, ki mu predstavlja glavni in v večini primerov tudi edini vir dohodka.

V opisanem primeru iz narave razmerja izhaja, da je s.p. v odnosu do svojega naročnika (podjetja) v odvisnem razmerju, čeprav je po svojem pravno formalnem statusu s.p., torej fizična oseba, ki bi praviloma morala gospodarsko dejavnost opravljati samostojno in neodvisno.

Podobno velja za primere, ko delodajalci svojim zaposlenim izplačujejo dodatne dohodke na podlagi računov, ki so jih ti zaposleni izdali kot s.p. FURS navaja, da je v nadzorih bilo ugotovljeno, da so bile sklenjene pogodbe o poslovnem sodelovanju le navidezni posli, pri katerih se dejanska vsebina razlikuje od njene oblike, saj so zaposleni dejansko opravljali enako delo, kot je bilo določeno v pogodbi o zaposlitvi, nad redno delovno obveznostjo. Enako je FURS ugotovil v primerih, ko so bili delavci zaposleni za krajši delovni čas in za minimalno plačo, hkrati pa so imeli še status s.p., na podlagi katerega so delodajalcu mesečno izdajali račun za opravljene storitve v višjem znesku, kot je znašala plača za krajši delovni čas.

V vseh primerih opisanih kršitev lahko delodajalca doleti kazen s strani inšpektorja za delo in obveza sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas z delavcem / izvajalcem, ter plačilo davkov in prispevkov za nazaj.

Celotno obvestilo FURS

2017-01-28T10:44:00+01:00 06.05.2015|Davki, Dohodnina, Prispevki|